Misli so v predprvomajskem obdobju vodile k eni in edini želji - beli plastični krožnik naložen z (vsaj) sedmimi (pravljično število tudi v delavski fantastiki) čevapčiči, nekaj čebule, malo rdečega in malo več belega. Plastični krožnik naenkrat nastane večkratnik samega sebe, ko se 'repete' v nedogled ponavlja, vendar z različnimi vrstami in oblikami mesa. In res, 28.04. sem si privoščil čevapčiče in so mi teknili. Vendar ni bil 1. maj in ni bilo še kresa.
Navkljub vsemu trudu in prvomajskem izletu, nisem doživel nikakršnega kresa in čevapčiče sem moral naročiti v znani izolski gostilni, ki peče (morda res) najboljše čevapčiče na obali.
Želje so se nekoliko razblinile, saj pričakovanja so bila prevelika. Dojel sem, da v življenju so tudi najpreprostejše zadeve ali načini preživetja prostega časa, četudi izgledajo bedni z vidika kogar koli drugega, še najboljša opcija, ki jo človek lahko izbere. Izgine veliko skrbi, izgine načrtovanje, izgine finančni (dodatni) manko in se lahko vseeno dobro počutiš in preživiš fenomenalno praznike, ki si jih vneto pričakoval. Slab občutek po prazničnem obdobju samo kaže na to, da so nas pričakovanja potrla, ali nismo izpolnili neizpolnljive želje, ki so bile dejansko prisiljene.
Naučil sem se, da moram poslušati občutke, da moram preprostost sprejeti tudi kot izziv, da tudi doma je lahko lepo.
Najpomembnejše je, da sem praznike preživel ob moji boljši polovici, ki mi daje podporo in jaz njej. Pomembno pa je tudi, da se posameznik zaveda sebe in svoj želja in da se postavi na realna tla, kaj je dejansko tisto, kar si želi in kaj je zgolj kapric uma. Ne pravim, da se mora posameznik prilagoditi realnemu stanju družbe ali lastni finančni zmogljivosti, temveč da ne popusti, tam kjer vidi potencial, kjer čuti, da je 'prav', kjer se pojavi občutek, ki te ob spreletavanju prek telesa spravlja v stanje sreče.
Človek mora želeti, vendar obenem izbrisati pričakovanja. Brez poskusov in idej ni ničesar, brez pričakovanj pa se lahko stori veliko.
Danes sem ponovno na delovnem mestu, z dolgim seznamom obveznosti (nekatere sem že opravil), vendar brez kakršnih koli težav in skrbi. Danes je dan sprememb. Danes čutim, da se bo nekaj dobrega zgodilo.
