torek, 14. avgust 2012

Foo Fighters, Villa Manin, 13. 8. 2012



Včeraj, ponedeljek 13. avgusta, smo šli na koncert trenutno najbolj uspešne skupine (in lahko napišemo tudi brez konkurence na svojem glasbenem področju) Foo Fighters, ki je potekal v Villi Manin, pri Codroipu (Udine, Italija).


Koncert se je uradno pričel ob 18.15. Pred Fightersi sta bili predskupini The Gaslight Anthem in eden izmed glavnih Grohlovih vzornikov Bob Mould. Slednji se je  glavnemu bendu pridružil pri izvedbi dveh izmed zadnjih komadov koncerta, Dear Rosemary in Breakdown. Ob 21:05 pa so številčno množico (se govori, da naj bi bilo okoli 15 tisoč obiskovalcev) stresli s komadom White Limo, z zadnjega albuma z naslovom Wasting Light, ki naj bi bil posnet na analogni trak v garaži, brez pomoči računalnikov (in na Grammyjih so kar 5 nagrad prejeli za omenjeni album). Takoj zatem so sledili: All My Life, Rope, The Pretender, My Hero, Generator in najbolj komercialni Learn to Fly.


Nadaljevali so z New Way Home in aktualno uspešnico Walk. Sledila je že vsem oboževalcem znana strategija zamenjave Grohla in bobnarja skupine Taylorja Hawkinsa pri komadu Cold Day in the Sun, ki pa ni ravno najbolje izpadla. Dave Grohl je skozi celoten koncert tekel in poskakoval po odru, tako da bi zlil skupaj občutke publike in svojo naravno energičnost. Njegova dinamičnost je prevzemala občinstvo, ki je uživalo pri celotnem izboru komadov. Sledila sta še dva komada z zadnjega albuma: Arlandria, These Days ter Aurora s tretjega studijskega albuma (There's Nothing Left to Lose) skupine. Vrnili so se na tudi na komade z najuspešnejšega, njihovega drugega, albuma s komadoma Monkey Wrench in Hey, Johnny Park! in šli še nekoliko nazaj v čas z This is a Call.


Vse skupaj so začinili s priredbo floydovskega In the Flesh? in razvneli publiko s čustveno nabitim Best of You. Vse komade so po svoje, predvsem pa kot se spodobi za prave/stare rockerje (seveda niso tako stari, vendar se z estetiko in stilom igranja vračajo nazaj k rockerskim začetkom), odigrali in prilagodili odzivom publike. Ni bilo komada, ki bi zvenel kot na zgoščenkah, kar je za fene prava poslastica.


Bend se je samo enkrat vrnil na oder, saj tudi publika se ni ravno potrudila, da bi pokazala željo po nadaljevanju ali vedno željenemu pretiravanju (kar je tudi vplivalo na zgolj eno vrnitev na oder), in je pevec nemudoma odigral solo verzijo komada Times Like These. Sledila sta prej omenjena Dear Rosemary in priredba komada Breakdown skupine Tom Petty and the Heartbrakers (pri obeh je nudil podporo prej omenjeni Bob Mould). Zaključili pa so v pravem punk-rockovskem slogu  z uspešnico Everlong.


Edini italijanski datum skupine se je izkazal za pravo rockovsko zabavo, ki pa sta jo nekoliko prekinila slaba tehnična podpora pri vokalu in v zadnji tretjini koncerta prisotna 'utrujenost' pretežno italijanske publike. Kljub vsemu je bil koncert izredno dober, nabit z energijo in bend je ponudil glasbeno predstavo po merilih stare rockovske šole.  Dave Grohl je proti zaključku koncerta nagovoril publiko in rekel: » I will not say goodbye, I'd rather say see you later.« In prav bi bilo, da mu zaupamo.



Setlista s koncerta

Ni komentarjev:

Objavite komentar