torek, 17. april 2012

Na koncu

Življenje vsem teče. Teče v levo, teče v desno. Teče gor, teče dol. Poteka po družbenih, naravnih, univerzalnih, religioznih, -ih, -ih in še kakih pravilih. Sledimo navadam in ravnanjem. Pazimo in se učimo. Se opečemo in se umaknemo. Življenje obeta in razočara. Mi obetamo in razočaramo. Človek je najboljša in najslabša stvar, ki je bila ustvarjena.
Živimo in gradimo. Planiramo in upamo. Delamo. Uživamo in jočemo. To je to. Ne pričakujemo preveliko, četudi sanjamo o najboljšem, in nočemo najslabše, čeprav nam vsi velevajo, da se tudi nas lahko dotakne. 
Dotakne - nežna beseda. Vendar ko se te dotakne in posledično te obkroži slabo, ni dosti opcij. Malo manevrskega prostora za človeka, ki ni pričakoval. In čas mu ni zaveznik.
Krizni management ne pomaga. Psihološka ali ekonomska podpora ne pride v poštev. Pomoč ne pomaga. Ostaneš sam. Niti ne prepuščen, enostavno čepiš v kotu. V čakanju, da mine hudo. Ker drugega ne zmoreš, ker drugega ne smeš, ker drugega ni.
Ostaneš sam. Ostaneš zunaj. Ostaneš kot pes ob cesti, ki je bil ravno povožen. Brez potrditve in obrazložitve. Tako pač je. Sprejmi. Vzemi in pojdi. To je vse, kar dobiš in bodi vesel, da si se lahko naložil s tako hudim bremenom. Morda bi lahko bil večji. Morda manjši. Morda je beseda za strahopetce. 
Morda je ljudstvo. Morda je stanje, v katerem smo. Morda je kriza. 

Počutim se poraženega, na nivoju duše. Sem se boril, vendar premalo časa in znanja je bilo na moji strani. Zmagovalec pa ni nihče. Je farsa situacije. Nič. Blodnja. 

V upanju, da se zbudim v sanjah, pozdravljam realnost.

1 komentar:

  1. nikoli nismo tako osamljeni, da ne bi bil v bližini še nekdo. te bitke so le priprava na final boss-a, verjemi, da ti bo uspelo. a vse ob svojem času.

    OdgovoriIzbriši